Korenček
Pri nas vzgojene vrste vsebujejo 7 mg karotena, pa tudi ogljikovodike, vitamin B in nekoliko manj vitamina C. Surovi korenček predvsem za otroke pomeni dragoceno in hranljivo dodatno prehrano. Hitreje rastoče vrste so primerne za sveže zaužitje, dlje rastoče pa lahko hranimo, položene v pesek.
Koleraba
Gre za zelenjavo z visoko vsebnostjo vitamina C, bogata pa je tudi z vitamini A, B1, B2 in B6. Vsebuje še kalcij, kalij, magnezij, železo ter fosfor.
Zelena solata
Tudi to vrsto zelenjave lahko jemo svežo, saj jo je moč pridelovati vso leto. Vsebuje vitamine C, B1, B2 in B6, pa tudi beta-karoten.
Paprika za polnjenje
Paprika za polnjenje je široko uporabna in vsebuje zelo dragocene sestavine z vidika prehranjevanja. Bogata je z vitaminom C, to lastnost ohrani tudi kot vložena, zato jo je vsem priporočljivo jesti tudi pozimi. Paprika vsebuje še eterično olje, sladkor, pektin, mineralne soli ter vitamine A, B1 in B2.
Podolgovata paprika
Podolgovata paprika je najboljša paprika za žar. Gre za vrsto, ki med rastjo spremeni barvo s temnozelene na karmin rdečo, je nekoliko sploščena in udrta. Meso je debelo in trdo, ponaša se z značilno sočnostjo, delno zaradi visoke vsebnosti sladkorja. Sočnost je po pečenju še bolj izrazita, zaradi debelega mesa se smatra za idealno zelenjavo za žar. Med njene prednosti spada še to, da več tednov ohrani svežino in hranljivost, na primer vsebnost vitaminov.
Koničasta pekoča paprika
Priljubljena je zlasti zaradi spodbujanja prebave ter pospeševanja izločanja sluznice in želodčnih sokov, ki omogočajo razgradnjo hrane.
Zeleni stročji fižol
Danes obstajajo že številne vrste zelenega stročjega fižola, tako da lahko z njegovo pomočjo naredimo našo vsakdanjo prehrano bolj raznovrstno. Ima nizko kalorijsko vrednost (v kuhanem stročjem fižolu je 23 kcal/100 g), hkrati pa veliko vitaminov (predvsem provitamina C in A ter vitamin B9, torej folno kislino).
Česen
Česen vsebuje ogljikovodike, beljakovine, pomembne mineralne snovi ter več vitaminov (vitamin A, vitamin B, vitamin C, vitamin E). Zahvaljujoč kompleksnim sestavinam ima opazen učinek na okrepitev imunskega sistema. Značilen vonj mu daje snov ajoen, ki vsebuje žveplo.
Kumare za vlaganje
Imajo visoko vsebnost vitamina C (10-20 mg/100g), poleg tega pa še veliko magnezija, kalcija, kalija, fosforja natrija in železa. Blagodejno vplivajo na delovanje želodca, zaradi veliko kalija učinkujejo kot diuretik. Sok se smatra kot učinkovit pri revmatičnih bolečinah, kot kozmetično sredstvo v obliki kumarične kreme pa osvežujejo in pomlajujejo kožo.
Črna redkev
Črna redkev je ena izmed vrst, spadajočih v družino kapusnic. V ljudskem zdravilstvu jo že stoletja poznajo kot rastlino, ki popravlja prebavo, preprečuje oblikovanje žolčnih kamnov, spodbuja delovanje žolča in uničuje gliste. Znan je tudi pozitiven učinek črne redkve na napetost črevesnih sten in pospeševanje peristaltike.
Japonska redkev
V zimskem obdobju predstavlja japonska redkev zelo dragocen vir vitaminov za naš organizem. Njena prednost je, da jo lahko zaužijemo surovo, zaradi česar ohrani koristne biološke lastnosti.
Bela okrogla redkev
Ta vrsta redkve ima veliko vitamina C, zaradi česar je zmogla obvarovati ljudi pred nekoč tako nevarno zimsko boleznijo, skorbutom. Poleg tega vsebuje še vitamina A in B, kalij, fosfor in veliko drugih mikroelementov. Njeni glikozidi gorčičnih olj imajo antibakterijski učinek, uničujejo glivice, tako da je več kot uporabna za preprečitev prehladov in kapljičnih okužb.
Rdeča redkvica
Ima visoko vsebnost vitamina C! Pekoč okus in vonj sta posledica eteričnih olj, sorodnih tistim v čebuli. Prej so jo uporabljali tudi kot zdravilo. Pri uživanju v zmernih količinah daje veliko vitaminov, spodbuja prebavo in apetit ter čisti ledvice. Uživamo jo svežo oziroma posoljeno na kruhu, namazanem z maslom ali mastjo, kot sestavino solat, pa tudi za okraševanje jedi.
Hokaido buča
Gre za manj znano manjšo, kričeče oranžno japonsko hokaido bučo, ki pa jo je vredno poskusiti, saj s svojim intenzivnim sladkim okusom ponuja res posebno doživetje. Skorja je okrogla ter temnozelene ali oranžne barve. Dozori jeseni ter ima izredno sladek okus.
Buča
Hranilna vrednost je večja kot pri špagetni buči. Predvsem ima veliko vitamina A, medtem ko je vsebnost ogljikovih hidratov podobna kot pri krompirju. Uživamo jo zlasti pečeno, kot osnovo pa jo uporabljajo tudi v industriji sladkarij. Pobirati jo je potrebno, ko je na njej že slana, saj to pomeni, da se je škrob v njej bolj ali manj že pretvoril v sladkor. Hraniti jo je potrebno v hladnem, toda ne ledenem prostoru.
Halloween buča
Frugary – Logistika vitaminov
Glavnato zelje
Uživamo ga lahko skoraj čez vso leto, vsebuje predvsem veliko vitamina C, 40-50 mg/100g. Za zimo shranjeno kislo zelje, če ga uživamo surovega, ohrani praktično vso vsebnost vitamina C, poleg tega pa vsebuje še vitamina B1 in B2. Gre za zelo pomemben vir vitaminov. Uporabljamo ga za prikuho, pri mesnih jedeh, parjeno ter za vlaganje.
Kitajsko zelje
Ima znatno biološko hranilno vrednost, saj vsebuje veliko beljakovin, in sicer trikrat več kot glavnato zelje. Vsebuje veliko vitamina C, mineralnih soli ter karotena. Njegove beljakovine so lahko prebavljive. Uporabljamo go v solatah, kot prikuho, njegove debele mesnate liste pa lahko pripravimo na način špargljev.
Šparglji
Njihovo gojenje je precej specifično, pobiramo jih lahko le do srede junija. Na trgu ponujajo dve vrsti špargljev: bele šparglje gojijo na brazdah, poganjki so izredno sočni.
Sladka koruza
Naša koruza ima znatno hranilno vrednost, poleg odličnih snovi pa daje še veliko energije. 100 g vsebuje 3-4 g beljakovin, 20 g ogljikovodikov, 8-12 g vitamina C, vsebuje pa tudi železo, fosfor, karoten in kalcij. Okus sladke koruze določa raven sladkorja v njej, ki je najvišji v popolnem stanju zrelosti poganjka.
Beli šparglji
V steblu špargljev najdemo provitamin vitamina A ter karoten.
Rumeni stročji fižol
Ima nizko kalorijsko vrednost, vsebuje pa veliko vitaminov (predvsem provitamina C in A ter vitamin B9, torej folno kislino)